-
1 notice
['nəutis] 1. noun1) (a written or printed statement to announce something publicly: He stuck a notice on the door, saying that he had gone home; They put a notice in the paper announcing the birth of their daughter.) obvestilo2) (attention: His skill attracted their notice; I'll bring the problem to his notice as soon as possible.) pozornost3) (warning given especially before leaving a job or dismissing someone: Her employer gave her a month's notice; The cook gave in her notice; Please give notice of your intentions.) vnaprejšnje obvestilo2. verb(to see, observe, or keep in one's mind: I noticed a book on the table; He noticed her leave the room; Did he say that? I didn't notice.) opaziti- noticeably
- noticed
- notice-board
- at short notice
- take notice of* * *I [nóutis]nounobvestilo, objava, oglas; opazovanje, zaznanje; zaznamek, opomin; pozornost; odpoved; pismena opomba ali kratek članek v časopisu; ocena (knjige, filma itd.)economy notice of assessment — davčna odločbathis is to give notice that — s tem obveščamo, dajuridically to give notice of appeal — vložiti prizivparliament to give notice of motion — dati iniciativen predlogobituary notice — osmrtnica, obvestilo o smrtito bring s.th. to s.o.'s notice — opozoriti koga na kajto give s.o. notice — odpovedati komu služboto give s.o. notice of s.tb. — sporočiti komu kajto give notice to quit — odpovedati (stanovanje, službo)to have notice — zvedeti, biti obveščenjuridically to serve notice upon s.o. — pozvati koga (na sodišče)without notice — brez odloga (odpuščen itd.)humorously to sit up and take notice — iti na bolje (zdravje)to take notice of — opaziti, ozirati se na kajtake notice that — opozarjam te, dato take no notice of — ne zmeniti se za kaj, ignoriratinot worth s.o.'s notice — nevreden upoštevanjaII [nóutis]transitive verbopaziti; omeniti, pripomniti; ozirati se na kaj, upoštevati, meniti se za kaj; oznaniti, oglasiti, objaviti, oceniti (knjigo); odpovedati komu
См. также в других словарях:
blízu — prisl., blížje in blíže (í) 1. izraža majhno razdaljo, ant. daleč: a) pri mirovanju: ljudje so blizu; hiše stojijo zelo blizu skupaj; tu blizu ni nikogar; od blizu pogledati; redko mož iz vasi blizu / biti resnici najbližje; ne poznam ga (od)… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
grȍb — m 〈N mn gròbovi〉 1. {{001f}}jama u koju se polažu posmrtni ostaci pokojnika [položiti u ∼]; raka 2. {{001f}}pren. tiho, gluho, mračno mjesto ili prostor [kao u ∼u] ∆ {{001f}}∼ neznanog junaka grob za sve one koji su umrli za određene ideale a ne… … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
grob — grȍb m <N mn gròbovi> DEFINICIJA 1. jama u koju se polažu posmrtni ostaci pokojnika [položiti u grob]; raka 2. pren. tiho, gluho, mračno mjesto ili prostor [kao u grobu] SINTAGMA grob neznanog junaka grob za sve one koji su umrli za… … Hrvatski jezični portal
rôka — e in é ž, tož. ed. in mn. v prislovni predložni zvezi tudi róko róke (ó) 1. okončina človeka, ki se uporablja za prijemanje, delo: dvigniti, skrčiti roko; iztegovati roke proti materi; prekrižati roke na prsih; zlomiti si obe roki; dolge,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
príti — prídem dov., prišèl prišlà prišlò tudi prišló, stil. príšel príšla (í) 1. premikajoč se v določeno smer začeti biti a) na določeni točki poti: ko je prišel do mostu, je počil strel; komaj je prišel skozi vrata, so ga že klicali nazaj / čoln je… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kônec — 1 nca m, mest. mn. stil. koncéh (ó) 1. del, predel, prostorsko najbolj oddaljen od a) izhodišča, začetka: konec njive prerašča plevel / konci brkov so mu silili v usta; odgriznil si je konec jezika / konec knjige je zelo zanimiv / pes ima na… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
hodíti — hódim nedov., hójen (ȋ ọ) 1. premikati se s korakanjem: hodi že brez bergel; ljudje so brezbrižno hodili mimo bogate izložbe; dve dobri uri sem hodil od doma do mesta; hodil je okrog hiše in gledal v razsvetljena okna; hoditi skozi gozd; hoditi … Slovar slovenskega knjižnega jezika
okó — očésa s, v pomenu parni organ vida mn. očí ž (ọ̑ ẹ̑) 1. čutilo za vid: primerjati človeško oko z očmi žuželk; oko in uho / oči ga bolijo; brisati si, drgniti, meti si oči; z roko si zasloniti oči pred svetlobo; zavezati komu oči; iz oči tečejo… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
